fbpx
Diastaza rektusov – Kaj mora vedeti vsaka mamica preden se loti vadbe

Diastaza rektusov – Kaj mora vedeti vsaka mamica preden se loti vadbe

V nosečnosti, je žensko telo deležno številnih sprememb. Ena izmed najbolj opaznih sprememb je ravno trebušček.

Z naraščajočo nosečnostjo se tako prsni koš, kot trebušna stena prilagodita rastočemu otročku. Rebra se dvignejo in razširijo, kar lahko opazimo tudi v premeru prsnega koša in kotu med prsnico in zadnjo rebro (ti. »infrasternal« angle). Če je slednji bil pred nosečnostjo nekje okoli 68,5°, lahko pri 37-tem tednu nosečnosti govorimo že kotu okoli 103,5°.[1]

Zaradi povečanega premera prsnega koša pride posledično tudi do določenih sprememb na trebušnih mišicah. Te postanejo daljše in šibkejše. Velik del sprememb v trebušni steni pa se pojavi predvsem na vezivnem tkivu, ki povezuje levo in desno stran trebušnih mišic (ti. “Linea Alba« ali »Bela črta«).

Kaj je DRA?

Diastaza rekti abdominis (DRA) je definirana kot prekomeren razmik preme trebušne mišice vzdolž »Line-e Albe«(LA). Da lahko govorimo o DRA je potreben razmik, ki je večji od 2 cm.

Ta se lahko pojavi kjerkoli vzdolž LA (v višini popka, pod popkom).

Zakaj nastane?

Kar vas morda zna presenetiti je to, da vzroka za nastanek zaenkrat še ne poznamo. Zaslediti je mogoče samo razne domneve, kot so npr.: starost nosečnice, število porodov, slabost vezivnega tkiva, velikost ploda, hormoni…

Darja Ščepanovič (višja fizioterapevtka in predsednica Sekcije fizioterapevtov za zdravje žensk), prav tako razlaga da je možno zaslediti tudi opise možnih posledic DRA, a za vse te trditve ni visoko kvalitetnih študij, ki bi te domneve potrdile oz. ovrgle.

Kaj je normalno in kaj ne?

Kadar je razmik med trebušnimi mišicami širine nekje 2 do 3 cm in dolžine nekje 12 do 15 cm, govorimo o majhnem razmiku. O velikem razmiku pa govorimo, kadar je razmik med levo in desno stranjo trebušnih mišic 12 do 23 cm širine in dolžine celotne bele črte.[2]

Kdaj dejansko gre da normalen fiziološki razmik preme trebušne mišice in kdaj za patološki razmik, si strokovnjaki še niso enotni. V praksi zaenkrat velja za fiziološki razmik, kadar je le-ta manjši ali enak 2 cm (širina dveh prstov) in patološki, kadar je razmik večji kot 2-2,5 cm.

Raziskave so pokazale, da ima do 100% žensk v zadnjem trimestru razmik večji od 16 mm.[3]

“Imam diastazo veliko za 3 prste, kaj lahko storim?

Kot prvo bi omenila, da sam razmik med trebušnimi mišicami, ni zadostno merilo za ugotavljanje optimalne funkcije trebušne stene. Potrebna je celostna obravnava. Ženska ima lahko razmik vzdolž LA za 2-3 prste, medtem pa zelo raztegnjene mišice po dolžini. Lahko se pojavi tudi hernija. V primeru, da gre za večjo diastazo, ali kadar pri določenih gibih (vstajanje iz postelje, kihanje, kašljanje,..) opazite izboklino, priporočam obisk fizioterapevta.

Ali lahko preprečim diastazo?

To je eno izmed tistih vprašanj, ki mamice najbolj zanima. A na žalost definitivnega odgovora na to vprašanje še nimamo.

Nekatere študije so pokazale, da so ženske, ki so bile med nosečnostjo aktivne imele manj možnosti za pojav večje DRA. A »manjko« študije je bil v številu subjektov vključenih v raziskavo in kako so le-ti bili izbrani. V letu 2015 je bila objavljena študija, ki je obravnavala pojav DRA pri nosečnicah, ki so bile aktivne in tistih, ki to niso bile. Rezultati niso pokazali nobene razlike[4]

Kot že rečeno, do današnega dne definitivnih dokazov še nimamo. Strokovnjaki domnevajo da ima genetika velik vpliv na pojavnost DRA.

[1] LoMauro, A., & Aliverti, A. (2015, December). Respiratory physiology of pregnancy: Physiology masterclass. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27066123

[2] Polden P, Mantle M. Physiotherapy in obstetrics and gynaecology. Oxford: Butterworth- Heinemann, 1990

[3] Fernandes da Mota, P. G., Pascoal, A. G., Carita, A. I., & Bø, K. (2015, February). Prevalence and risk factors of diastasis recti abdominis from late pregnancy to 6 months postpartum, and relationship with lumbo-pelvic pain. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25282439

[4] Fernandes da Mota, P. G., Pascoal, A. G., Carita, A. I., & Bø, K. (2015, February). Prevalence and risk factors of diastasis recti abdominis from late pregnancy to 6 months postpartum, and relationship with lumbo-pelvic pain. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25282439



Pin It on Pinterest

Share This